Zgodovinski pregled

Slovensko prosvetno društvo „Bilka“ ima svoj sedež v občini Bilčovs/Ludmannsdorf.  Društveniki se prizadevajo za ohranjevanje in razvijanje slovenske kulture in slovenskega jezika v domačem kraju.  Bilka sodeluje z vsemi društvi v občini in doprinese velik delež k temu, da se ohranja tradicija kulturnega in družabnega življenja v Bilčovsu.

Društvo se je ustanovilo leta 1912. Društveno ime »Bilka« je povezano z domačo dejavnostjo izdelovanja slamnikov iz bilk slame. Bilčovščanke in Bilčovščani so imenovali odbiranje slamnatih bilk »bilanje«. Od tod izvira tudi slovensko krajevno ime  za občino Bilčovs.

20. decembra 1911 se je zbralo v župnišču v Bilčovsu 30 mož in fantov, ki so z geslom “Vse za vero, dom, omiko” izrazili željo po izobrazbi in kulturnem udejstvovanju. Slovensko govoreči občani naj bi  črpali v društvu samozavest in moč za ohranitev narodne samobitnosti. Ustanovni občni zbor društva je bil 25. februarja 1912 v župnišču. Ime društva se je glasilo “Katoliško slovensko izobraževalno društvo Bilka v Bilčovsu” in za prvega predsednika je bil izvoljen Anton Kuriselo, kolar iz Želuč.

Od začetka sta v društvu delovala moški in ženski pevski zbor, imeli so društveno knjižnico in organizirali izobraževalne sestanke. Leta 1921 so ustanovili mladeniški odsek in dve leti navrh še gledališki odsek.

V delovanju društva se zrcalijo vsi veliki prelomi in hude izkušnje 20. stoletja. Prva svetovna vojna je uspešno društveno delo prekinila do leta 1920. Veliko odbornikov in članov društva je moralo v vojsko. Shodi in zborovanja so bila prepovedana. Naslednja prekinitev je sledila v drugi svetovni vojni, ko so nacistične sile  prepovedale vsakršno  delovanje v slovenskem materinem jeziku. Vsako društveno udejstvovanje je bilo prepovedano. Premoženje društva je bilo zaplenjeno, knjige sežgane in tamburaški instrumenti odpeljani v neznano. Veliko društvenikov je moralo k vojakom, aprila leta 1942 pa so Nemci začeli izseljevati zavedne slovenske družine. Iz Bilčovsa je  bilo izseljenih sedem  družin, nekaj zavednih Slovenk in Slovencev so odpeljali v celovški zapor.

Kljub vsem tegobam so naši predniki ostali zvesti narodu in jeziku in niso klonili pritisku. Prav po teh težkih letih so spet položili  temelj za ponoven razcvet Bilke. Že leta 1945 je zopet zadonela slovenska pesem v Bilčovsu. V tem letu se je društvo preimenovalo v »Slovensko prosvetno društvo Bilka«. Takoj po vojni so pri  društvu delovali moški zbor, fantovski zbor in mešani zbor. Ponovno je razcvetela tudi odrska dejavnost.

Neločljivo so z našim društvom povezani možje, ki so se tudi v hudih in najhujših časih borili za obstoj narodne skupnosti in našega slovenskega jezika. Med nje sodita častni predsednik društva Janko Ogris in organist Valentin Kapus.

Janko Ogris je društvenikom in odbornikom društva znal posredovati kulturno širino in odprtost ter jih neprestano spodbujal k delu. Vse svoje sposobnosti je namenil raznim dejavnostim za ohranitev slovenskega jezika in kulture.

Organist Valentin Kapus je več kot 50 let vodil cerkveni in društveni mešani in moški zbor in je leta 1958 prevzel še vodstvo tamburaške skupine.

Želja po lastnih prostorih se je uresničila, ko je tedanji društvenik in pozneje tudi predsednik Gašpar Ogris-Martič dal društvu na razpolago prostor v svoji hiši, p. d. pri Plavcu. Leta 1982 je dobilo društvo prostore nad Posojilnico in ko je Posojilnica zgradila novo poslopje, še dodatne prostore v pritličju. Po ukinitvi poslovanja Posojilnice je leta 2018 postala občina Bilčovs lastnica poslopja.

Društvo je delovalo v teh prostorih do novembra 2022. Občina Bilčovs je po dolgih razpravah sklenila, da se staro poslopje poruši in se naposled na istem mestu zgradi nova sodobna stavba. Sedež Slovenskega prosvetnega društva Bilka in Glasbene šole Bilčovs bo naprej ostal na tem mestu v novih prostorih. V času gradnje nudi občina društvu za delovanje prostore v starem vrtcu in v poslopju gasilcev v Bilčovsu.

V devetdesetih letih 20. stoletja je ponovna zaživela mladinska gledališka dejavnost v društvu, ki do danes uspešno deluje. Namen teh skupin je povezati mlade s kulturnim delom in jim nuditi možnost za dodatno izboljšanje jezikovne kompetence v slovenskem jeziku.

Trenutno so aktivne tri otroške oz. mladinske gledališke skupine. Za najmlajše pa nudi Bilka že od leta 1984 Otroške ure, kjer otroci spoznavajo društvo, se pripravljajo na gledališke skupine in imajo možnost dodatnega zunajšolskega izobraževanja. Prav tako dolgo poteka pri društvu tudi branje za Bralno značko.

Tudi starejši  gledališki igralci pripravljajo v časovnih presledkih odrske predstave.

Osrednje prireditve društva so spomladanski koncert društvenih zborov, materinska proslava in Bilčovška jesen. Meseca novembra pa je društvo pred leti vabilo na društveni ples v gostilni pri Miklavžu.

Društvo prireja tudi jezikovne tečaje, predavanja, filmske večere, literarna branja in seveda gostovanja pevskih in gledaliških skupin.